Primorska gospodarska zbornica na regionalni konferenci ADRIA NEXT v Budvi
SPOROČILO ZA JAVNOST
Radovanović: Jadransko-jonski koridor sodi med ključne regionalne prednostne naloge
Sporočilo okrogle mize na temo »Jadransko-jonski koridor – pot, ki spreminja poslovni zemljevid regije« v okviru konference ADRIA NEXT v Budvi je bilo boljša prometna povezanost, učinkovitejše logistika ter močnejša integracija pristanišč, avtocest in železnic, vse to bo ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva in razvoj podjetništva v regiji.
Moderator okrogle mize Pavle D. Radovanović, podpredsednik Gospodarske zbornice Črne gore, je dejal, da bi moral jadransko-jonski koridor biti visoko na seznamu regionalnih prednostnih nalog.
»Njegov pomen sega onkraj prometne infrastrukture in neposredno vpliva na poslovanje podjetij. Tema je pomembna in podpiramo, da postane jadransko-jonski koridor glavna prednostna naloga. Jasno je, kakšen vpliv ima infrastruktura na vsako podjetje, in upamo na hitro uresničitev tega projekta,« je poudaril Radovanović.
Predsednik Foruma gospodarskih zbornic jadransko-jonske regije iz Hrvaške, Joze Tomaš, je ocenil, da so regionalne konference priložnost za skupni pregled ovir z opozarjanjem na šibke točke, ki upočasnjujejo gospodarsko sodelovanje.
»Jadransko-jonska avtocesta je naložba, katere učinkov ni mogoče obravnavati ločeno od pristanišč in železnic. Brez kakovostne povezave med temi sistemi bo del gospodarskih koristi, ki jih lahko prinese koridor, izgubljen. To je projekt, ki lahko dolgoročno preoblikuje regijo in podjetjem odpre večje priložnosti za vstop na trge tretjih držav,« je poudaril Tomaš.
Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice, je izpostavil izkušnje države, skozi katero potekata dva pomembna panevropska koridorja. Po podatkih, ki jih je navedel, je bilo v letu 2024 na vozlišču v Postojni zabeleženih 6,6 milijona tovornjakov, kar znaša približno 18.000 na dan. Le deset odstotkov od njih se ustavi v Sloveniji, ostali pa le prečkajo državo.
»Dolge kolone in preobremenjene ceste negativno vplivajo na poslovanje. Samo razvoj avtocest ni dovolj za zadovoljitev potreb sodobne logistike. Če ne bomo imeli dobrega železniškega omrežja, se bo ves tovor prenesel na avtoceste,“ je dejal Rakar in opozoril na posledice, ki jih lahko ima prevelika odvisnost od cestnega prometa na infrastrukturo in varnost v prometu.
Predsednik Gospodarske zbornice Federacije Bosne in Hercegovine Marko Šantić je ocenil, da bi Jadransko-jonski koridor podjetjem v BiH zagotovil boljšo povezanost in večjo konkurenčnost ter dodatne priložnosti za izkoriščanje geografskega položaja države. Poseben potencial vidi v proizvodnji hrane, kmetijstvu in turizmu.
»Koridorja ne smemo obravnavati izključno kot avtocesto, temveč kot širši infrastrukturni sistem, ki bi moral vključevati železnico, plinovod in logistične centre. Boljša povezanost s pristanišči bi dodatno olajšala pretok blaga in poslovanje podjetij,« je dejal Šantić.
Andrea Ballarin iz Foruma gospodarskih zbornic jadransko-jonske regije je dejal, da je treba pravo vrednost koridorja meriti z gospodarskimi in socialnimi priložnostmi za območja, skozi katera poteka. Kot je poudaril, fizična infrastruktura predstavlja le en del povezanosti, drugi – enako pomemben del predstavljajo spremljajoče storitve, postopki in sodelovanje med državami.
»V zadnjih letih Evropska komisija podpira naložbe v varna parkirišča z osnovnimi storitvami za poklicne voznike, ki zaradi narave svojega dela potrebujejo ustrezne pogoje za počitek. Zagotavljanje varnosti vzdolž koridorja je bistvenega pomena. To so ljudje, ki prevažajo blago, ki ga uporabljamo, in so izpostavljeni velikemu stresu in utrujenosti. »V Italiji smo leta 2019 začeli z enim parkiriščem, danes pa jih imamo več kot 30, ki jih je vsa financirala Evropska komisija,« je poudaril Ballarin.
Teme dvodnevne konference ADRIA NEXT, ki je združila udeležence iz regije in Evrope, so med drugim vključevale regionalno povezanost, infrastrukturo in mobilnost ter direktive in prakso.
