Pravno organizacijske oblike podjetij
Pravno organizacijske oblike podjetji opredeljuje gospodarsko statusno pravo, ali natančneje pravo družb, ki proučuje in analizira pravnoorganizacijske oblike gospodarskih družb. Osnovni namen gospodarskih družb je opravljati določeno dejavnost in pridobivati dobiček na trgu. Gospodarski subjekti so nosilci podjetništva, podjetje pa generični pojem za skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki mu pravni red priznava status pravne osebe.
Podjetništvo v Sloveniji temelji na ustavno zagotovljeni svobodni gospodarski pobudi. Ta je določena v 74. členu Ustave Republike Slovenije in vsakomur omogoča, da se odloči za opravljanje gospodarske dejavnosti pod pogoji, ki jih določa zakon. Na tej ustavni podlagi lahko posameznik začne poslovati kot podjetnik posameznik ali ustanovi eno izmed pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb. Ustava tako postavlja temelj za ustanavljanje in delovanje podjetij, podrobnejša pravila o njihovih oblikah, ustanavljanju in poslovanju pa določa zakonodaja, predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Gospodarske družbe so pravne osebe, ki jih ustanovijo pravni subjekti zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti. Pravna osebe je organizacija ljudi ali premoženja oziroma obojega, ki je kot premoženjska enota nosilka pravic in obveznosti. Gospodarska družba z vpisom v sodni register pridobi lastno pravne osebe, pridobi pravno sposobnost in lahko prične opravljati dejavnost.
Posamezne oblike gospodarskih subjektov se razlikujejo po stopnji osebne angažiranosti ustanoviteljev in družbenikov v gospodarskem subjektu, načinu vodenja in odločanja, stopnji in vrsti odgovornosti za obveznosti družbe, načinu vodenja poslovnih knjig, računovodskih izkazih in davčnem režimu. Posamezne oblike so primerne za manjša podjetja (obrtni način poslovanja), druge za srednje velika podjetja, nekatere pa koncentraciji večjega kapitala večjemu številu družbenikov. Za določene dejavnosti pa zakon predvideva določeno obliko gospodarskega subjekta.
ZGD-1 gospodarske družbe deli na osebne in kapitalske, kar definira osebno odgovornost družbenikov, delničarjev in ustanoviteljev, in sicer:
- kot osebna družba, v kateri družbeniki oz. komanditisti odgovarjajo za svoje obveznosti po načelu popolne odgovornosti z vsem svojim premoženjem; obliki sta:
- družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in
- komanditna družba (k.d.);
- kot kapitalska družba, v kateri družbeniki oz. delničarji in komanditisti za obveznosti družb odgovarjajo le s svojim kapitalskim vložkom, ne pa z osebnim premoženjem; oblike takih družb so:
- delniška družba (d.d.),
- evropska delniška družba,
- družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.),
- komanditna delniška družba (k.d.d.).
ZGD-1 poleg gospodarskih družb navaja še dve obliki gospodarske dejavnosti, to sta:
- gospodarsko interesno združenje, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti, temveč zagotavlja svojim članom, da lažje in uspešneje opravljajo svoje pridobitne dejavnosti;
- samostojni podjetnik – posameznik, ki je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost s svojo izključno dejavnostjo (to ni obrt, saj obrt pomeni način opravljanja določene dejavnosti); samostojni podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanje z vsem svojim premoženjem, saj gre za neposredno odgovornost podjetnika kot fizične osebe.
Gospodarske družbe, gospodarska interesna združenja ter samostojne podjetnike uvrščamo v ustavni pojem gospodarske organizacije. Za razliko od gospodarskih družb, se samostojni podjetniki ne vpisujejo v sodni register, temveč v Poslovni register Slovenije (AJPES).
Druge statusne oblike gospodarskih organizacij: zadruga, javni zavodi, zasebni zavodi, društva, koncern, koncernska družba, holding, tiha družba.
Pa še posebne statusne oblike podjetij in organizacij: ustanova, politična stranka, mladinska organizacija, kmetijsko gospodarstvo, status kmeta, status samostojnega novinarja, status samozaposlenega v kulturi, status zasebnega raziskovalca, kratkotrajno delo, osebno dopolnilno delo, začasno ali občasno delo upokojencev, sobodajalstvo, vpis v register fizičnih oseb (REZ).
V sodobni družbi ima poseben pomen socialna ekonomija, ki poleg gospodarskih ciljev zasleduje tudi družbene in okoljske koristi. Socialno ekonomijo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri in nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička. Socialno podjetništvo pa je temeljna oblika organizacij, ki sestavljajo socialno ekonomijo, ter sledi smernicam Evropske unije, ki v socialni ekonomiji vidijo sestavino ekonomskega modela, pomembno pri promoviranju socialne kohezije in demokracije ter delovanju v javno korist. Primarni cilj socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, temveč družbena dobrobit, ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine iskalcev zaposlitve, krepitev socialne vključenosti, razvoj lokalnih skupnosti ter reševanje družbenih in okoljskih izzivov. Dobiček se ne deli med ustanovitelji in zaposlenimi, ker je namenjen za razvoj dejavnosti socialnega podjetništva. V Sloveniji je Zakona o socialnem podjetništvu stopil v veljavo leta 2011, ko je prvič celovito opredelil socialno podjetništvo, določil njegove cilje in načela ter uredil pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja.
Na SPOT točkah izvajamo registracijo najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik, in sicer samostojnih podjetnikov (s. p.) in družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Poslovna pot pa lahko prinese nove priložnosti, partnerstva in razvojne izzive, zaradi katerih se lahko kot primernejša izkaže tudi katera druga pravnoorganizacijska oblika ali način opravljanja dejavnosti.
Zato je priporočljivo, da se bodoči podjetniki še pred začetkom poslovanja seznanijo z različnimi možnostmi, njihovimi prednostmi, obveznostmi in odgovornostmi. Pravilna izbira pravnoorganizacijske oblike je namreč pomembna odločitev, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja, njegovo nadaljnjo rast ter odgovornost ustanoviteljev.
Področje ureja predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), pa tudi drugi predpisi, ki se zaradi razvoja gospodarstva in spreminjajočega se poslovnega okolja občasno spreminjajo. Zato je pred ustanovitvijo podjetja smiselno poiskati strokovni nasvet in preveriti veljavno zakonodajo, saj lahko premišljena odločitev že na začetku pomembno prispeva k uspešnemu poslovanju.
Mateja Martini, Primorska gospodarska zbornica
SPOT svetovalka, SPOT Svetovanje »OBALNO-KRAŠKA«
Viri:
Korže, B. (2021). Pravo družb in poslovno pravo. Uradni list Republike Slovenije.
Jovanovič, D.; Bratina, B.; Grah Lazar, P. (2020. Gospodarsko statusno in prevzemno pravo. Poslovna založba MB d.o.o.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Spletna stran SPOT.GOV.SI, Pravnoorganizacijske oblike in načini opravljanja dejavnosti (povezava).
