Javno in zasebno partnerstvo
Javno-zasebno partnerstvo (v nadaljevanju: JZP) predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, v naslednjih primerih:
- ko je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu,
- z izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe; ali z izvajanjem drugih dejavnosti v javnem interesu;
- druga vlaganja zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma z izvajanjem dejavnosti, ki so javnem interesu.
Glavni elementi JZP so:
- javni interes, ki se izkaže tako, da ga v javni akt navede javna oblast (v članku se izraz »javna oblast« nanaša na: državo, eno ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava oziroma druge javne partnerje);
- dolgotrajno sodelovanje, kot je pogodbeno upravljanje oz. koncesijsko razmerje;
- pogodba, ki definira temelje projekta za vzdrževanje kvalitete, pravnih in organizacijskih odnosov, finančnih mehanizmov in ostalih vidikov partnerstva; s pogodbo partnerja uskladita in uravnotežita javni in zasebni interes na način, ki omogoča dolgoročno in učinkovito izvedbo projekta JZP;
- delitev tveganj med partnerji prenos posameznega tveganja na tistega partnerja, ki bo tveganje najbolje obvladoval – tveganje nosi najsposobnejši partner, s tem pa tudi porazdelitev nagrad;
- zasebno izvajanje javnega projekta je neizbežno že po definiciji;
- poudarek na produktih in ne na virih: javna oblast na razpisu ne kupuje infrastrukture, ampak storitev, ki je vezana na to strukturo – gre za vprašanje, ali bo storitev kvalitetna in dosegljiva tistim, ki jim je namenjena;
- integracija različnih faz projekta zniža stroške projekta in ni smiselna če zasebnik infrastrukturo zgolj upravlja ali gradi;
- kombiniranje javnih in zasebnih financ je poglavitni razlog za nastanek JZP; projektno podjetje zbere sredstva za izgradnjo infrastrukture in si ta strošek kasneje povrne s plačili uporabnikov in nakazili javne oblasti;
- javno lastništvo na začetku ali na koncu pogodbe: v času izgradnje nove infrastrukture, se lastništvo lahko prenese na zasebnega partnerja in s tem tudi glavna tveganja in odgovornosti; ko je infrastruktura zgrajena, se lastništvo prenese nazaj na javni sektor;
- kupci storitev partnerstva so potrošniki ali država, saj niso kupci vedno le uporabniki, lahko je le javni sektor;
- kdo so javni in zasebni partnerji: javni partnerji so državni organi, javni zavodi, javna podjejta, občine ipd. Partnerstva imajo lahko enega ali več javnih partnerjev, a le enega zasebnega akterja, to je projektno podjetje, ki pa ni monolit, saj gre običajno za konzorcij zasebnih podjetij.
Po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu se razmerje JZP lahko izvaja kot:
- razmerje pogodbenega partnerstva;
- razmerje statusnega partnerstva.
Pogodbeno partnerstvo je lahko:
- koncesijsko partnerstvo, to je oblika koncesijskega razmerja oz. dvostranskega pravnega razmerja med javno oblastjo kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, ali
- javnonaročniško partnerstvo, to je oblika javno naročniškega razmerja oz. odplačnega razmerja med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve.
Statusno partnerstvo je razmerje, sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem na način, da javna oblast podeli izvajanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz JZP, izvajalcu statusnega JZP:
- z ustanovitvijo pravne osebe,
- s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega prava,
- z nakupom deleža v osebi javnega ali zasebnega prava, z dokapitalizacijo ali,
- na drug, primeroma naštetim oblikam pravno in dejansko soroden in primerljiv način, ter
- s prenosom izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to osebo (na primer izvajanje gospodarske javne službe…).
JZP v kontekstu evropskih projektov
Tudi evropske razvojne politike spodbujajo JZP kot obliko sodelovanja. Številni projekti, financirani ali podprti v okviru programov Evropske investicijske banke, Evropske komisije ali instrumentov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, temeljijo prav na modelih JZP. Ti projekti se pojavljajo na področjih prometne infrastrukture, energetike, digitalne infrastrukture ter zdravstvenih in izobraževalnih objektov, kjer je povezovanje javnih ciljev in zasebnih investicij pogosto ključno za njihovo izvedbo.
Izkušnje evropskih projektov kažejo, da uspešnost javno-zasebnih partnerstev ni odvisna zgolj od finančne konstrukcije, temveč predvsem od jasne opredelitve javnega interesa, transparentnih postopkov ter uravnotežene porazdelitve tveganj med partnerjema. Le v takšnem okviru lahko javno-zasebno partnerstvo preseže zgolj finančni instrument in postane učinkovito orodje za trajnostni razvoj ter izboljšanje kakovosti javnih storitev.
Zaključek
Združiti javno korist in dobiček je zahteven izziv, saj se eden drugega pogosto izključujeta. Javni interes namreč strmi k zagotavljanju kakovostnih, dostopnih in trajnostnih javnih storitev, zasebni interes pa išče ekonomsko učinkovitost in donosnost naložb. Prav v tem ravnotežju se skriva najpomembnejši cilj JZP. Ko je JZP pravilno načrtovano, se lahko dihotomija dveh sektorjev harmonično dopolni, tako da zasebni sektor prispeva poleg kapitala tudi inovativno in učinkovito upravljanje projektov, pri tem pa zagotavlja strateške usmeritve javnih oblasti, kot so varovanje javnega interesa in dolgoročna dobrobit prebivalstva ter trajnostni razvoj. Tu ne gre le za dostop do kakovostnih javnih storitev in infrastrukture, temveč tudi za varovanje naravnega okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter odgovorno ravnanje z naravnimi viri za prihodnje generacije.
Mateja Martini, Primorska gospodarska zbornica
SPOT svetovalka, SPOT Svetovanje »OBALNO-KRAŠKA«
VIRI:
Ferk, B. (2014). Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu. Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak.
Pintar, J. (2009). Javno-zasebna partnerstva : [kaj? kako? zakaj?]. Educa, Melior.
Pravni informacijski sistem Republike Slovenije: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4323
OpenAI ChatGPT. (2026, 5. marec). [Generirano besedilo na vprašanje »JZP v kontekstu evropskih projektov«]. https://chat.openai.com/
