Delovno razmerje in druge oblike dela

SPOT

Podjetniški članek, št. 4

Poleg delovnega razmerja poznamo še druge možne zakonske oblike dela, v okviru katerih je možno opravljati določena dela in storitve. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma izvajanje dejavnosti je potrebno upoštevati naravo dela oziroma dejavnosti ter specifične pogoje za opravljanje določenega dela oziroma dejavnosti.

Delo se mora opravljati v obliki delovnega razmerja, če so podani elementi delovnega razmerja in če ni s posebnim zakonom določeno drugače. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je opredeljena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, kot osnovna oblika dela. V posebnih primerih pa zakon dovoljuje tudi sklenitev pogodbe za določen čas.

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku in pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti ter je pri pristojenemu ministrstvu vpisana v ustrezni register domačih ali tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Poznamo pa še druge oblike dela izven delovnega razmerja:

  • Začasno in občasno delo upokojencev
  • Kratkotrajno delo – delo družinskih članov
  • Avtorsko delo
  • Podjemna pogodba
  • Začasno in občasno delo dijakov in študentov.

Pri nekatrih naštetih oblikah dela je potrebno osebe prijaviti premo SPOT portala z obrazcem M12.  Pri posameznih oblikah dela veljajo tudi omejitve, zato je potrebno biti pozoren na omejitve in posebne pogoje, ki jih določa posebna zakonodaja s posameznega področja.  

Ureditev začasnega in občasnega dela upokojencev je opisana že v enem izmed prejšnjih podjetniških člankov in ga lahko preberete na tej povezavi. 

Kratkotrajno delo

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 17.  členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Ureditev pomeni, da lahko npr. zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika mikrodružbe, ustanovitelja zavoda oziroma samozaposlene osebe z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo, ki v obsegu lahko traja največ 40 ur mesečno. Gre za neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Vendar pa je potrebno osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo pred začetkom dela prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, saj pri vsakem delu nastanejo dodatna tveganja nastanka poškodb ali poklicnih. Prijavo je potrebno opraviti na posebnem obrazcu M-12 in plačati mesečni prispevek. Višino prispevka določi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s sklepom o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.  

Ob plačilu se odda REK 2 obrazec na DURS ter na tej podlagi izvede plačilo pavšalnega prispevka na TRR: SI5601100-8883000073 SI19, sklic: davčna Številka-45004.

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje:

  • osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
  • uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
  • skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.

Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Evidenco je potrebno hraniti najmanj dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.

Prav tako je potrebno upoštevati predpise o delovnih razmerjih in predpise o varnosti in zdravju pri delu (pri zaposlovanju oseb, mlajših od 18 let delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev).

Podjemna pogodba

V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela in bi bila tako bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.

Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.

Podjemna pogodba se sklene le za določen čas.  Z novim Zakonom o urejanju trga dela od 1. 1. 2011 podatkov o podjemnih pogodbah ni več potrebno sporočati Zavodu RS za zaposlovanje. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.  Prav tako gre za delovno razmerje, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se delo izvaja po navodilih delodajalca in se lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.

Za osebo, ki dela po podjemni pogodbi ali vseh drugih oblikah dela, veljajo vse obveznosti iz varnosti in zdravja pri delu, kot to velja za osebe, ki delajo po redni pogodbi o zaposlitvi.

 Avtorska pogodba

Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS (v nadaljevanju: ZASP-UPB3). V 99. členu ZASP-UPB3 je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti: govorjena dela kot npr. govori, pridige, predavanja, pisana dela kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi, glasbena dela z besedilom ali brez besedila; gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, avdiovizualna dela; likovna dela kot npr. slike, grafike in kipi, arhitekturna dela kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela, predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične   predstavitve in druga dela enake narave).

Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba se od podjemne pogodbe loči le po predmetu pogodbe in se lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo. V ostalih primerih pride v poštev sklenitev podjemne pogodbe.

 Začasno in občasno delo dijakov in študentov

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo:

  • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
  • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
  • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od

26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja.  

Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del določa, da bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov od 19. 2. 2021 ne sme biti nižja od 5,89 eura.

Pri vseh teh drugih oblikah dela je potrebno biti pozoren še na davčni vidik in sicer gre v teh primerih za dohoddke iz drugega pogodbenega razmerja. Gre za vsak dohodek iz odvisnega pogodbenega razmerja, ki ni delovno razmerje. Več o tem si lahko preberete na povezavi

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_zaposlitve/#c1111

Članek pripravila:

Marija Rogan Šik, Svetovalka SPOT Svetovanje Obalno – kraške regije

Viri:

Projekt SPOT svetovanje Obalno-kraška regija je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.

SPOT svetovanje

Deli s prijatelji

Share on facebook
Share on email
Share on twitter

Zadnje aktivnosti