SPOT

Podjetniški članek, št. 2/2021

Državni zbor RS je 27. januarja 2021 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021 dne 9.2.20021. Spremembe ZGD-1K so začele veljati 24.2.2021, nekatere določbe pa se začnejo uporabljati v treh oziroma šestih mesecih od uveljavitve novele.

Novost, ki jo med drugim prinaša sprememba ZGD-1K je dopolnjeni 10a. člen, ki razširja omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov. Po novem ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kazniva dejanja zoper človekovo zdravje ter kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Razširja se omejitev ustanavljanja, pridobitve statusa družbenika ter opravljanja dejavnosti podjetnika za osebe, ki so bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu davčnih zavezancev, nepredlagateljev obračunov in neplačnikov DDV, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV.  Dodatna omejitev je uvedena tudi za osebe, ki jim je bila s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z nedovoljenim posegom v osnovni kapital družbe.

Z novelo ZGD-1K se razširja tudi nabor podatkov za vpis v sodni register. Prijava za prvi vpis družbe v register mora poleg firme, dejavnosti, sedeža in drugih podatkov, določenih z zakonom na novo določiti še poslovni in elektronski naslov družbe oz. podjetnika. Vse družbe so dolžne v roku enega leta od uveljavitve tega zakona, to je najpozneje do 24. 2. 2022, uskladiti podatke v registru v skladu z določbo dopolnjenega prvega odstavka 47. člena novele.

Bistvena novost, ki jo prinaša novela ZGD-1K pri ustanavljanju podjetij v Slovenij, velja za tuje fizične in pravne osebe iz drugi držav članic ali tretjih držav.

Po novem ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati tuja fizična ali pravna oseba oseba:

  • ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošne varnosti ljudi in premoženja;
  • ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacije za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
  • ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov;
  • ki je bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oz. prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;

Tuje fizične in pravne osebe, ki želijo postati ustanovitelji, družbeniki ali podjetniki v Sloveniji,  morajo predložiti izpis iz ustreznega registra matične države, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga pridobijo od pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 1. in 4. točke 10.a člena ZGD-1.

Predložene listine, s katerimi oseba dokazuje neobstoj omejitev ustanavljanja družbe, podjetnika oziroma pridobitve statusa družbenika, morajo biti sodno prevedene in ne smejo biti starejše od 30 dni.

Članek pripravila:

Marija Rogan Šik, svetovalka SPOT svetovanje Obalno-kraške regije

Viri:

SPOT svetovanje

 Projekt SPOT svetovanje Obalno-kraška regija je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.

Deli s prijatelji

Share on facebook
Share on email
Share on twitter

Zadnje aktivnosti