Pred devetnajstimi stoletji je grški zgodovinar Pavzanij verjetno prvič omenil istrsko oljčno olje. Kasneje je oljke tega prostora opisal Carlo Hugues v delu Elaiografia Istriana, z njimi pa sta se resneje začela ukvarjati začetnika novodobnega oljkarstva – prof. dr. France Adamič in dr. Stanko Kovačič. Razcvet oljkarstva v Istri so predvsem omogočili Rimljani z načrtnim sajenjem novih sort, postavitvijo spremljajočih proizvodnih obratov in razvojem prodajne mreže. Proizvodnja oljčnega olja je s tem postala glavna gospodarska dejavnost Istre. Oljkarstvo so torej na teh območjih pospeševali grški kolonisti, Rimljani in Benečani. Nasadi na terasah so nastajali med francosko zasedbo v začetku 18. stoletja.
Zaradi ostrejših podnebnih razmer in značilnih tal je istrsko oljčno olje zelo cenjeno. Od leta 1989 deluje blizu Ankarana pravo središče za razmnoževanje oljk in gojenje sadik Purissima. Društvo oljkarjev slovenske Istre v Kopru, ustanovljeno 1992, pa skrbi za obnovo nasadov, povečanje pridelka, prireja strokovna posvetovanja in ocenjuje kakovost olja.
Oljkarstvo je na Primorskem nedvomno tradicionalna kmetijska panoga. Trženje oljčnega olja zahteva uporabo tržnih standardov, kar je pomembno zaradi označevanja proizvodov in varstva potrošnikov. Pridelava oljk ima za domače pridelovalce oljk vsekakor velik tržni potencial. V zadnjih letih se povečujejo z oljčniki zasajene površine, povečuje pa se tudi ekološka pridelava. Potrošniki pogosteje povprašujejo po oljčnem olju, zato narašča tudi njegova poraba v gospodinjstvih. Skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 %), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Prav na slednjih območjih je namen postaviti še več novih nasadov. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bi skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 hektarjev.
V mednarodnem okolju in Evropski uniji pa je slovenska pridelava oljčnega olja količinsko majhna. Delež proizvodnje v tonah je 0,02 %, pridelek oljk pa zaradi vremenskih razmer med leti zelo niha. Potrošnja v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto) in je v primerjavi z drugimi proizvajalkami oljčnega olja majhna.
Slovensko oljčno olje prodamo večinoma v Sloveniji, vendar je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem majhna (od 10 % do 20 %). Ker pa se povpraševanje in poraba oljčnega olja povečujeta, narašča njegov uvoz. Kljub količinsko nizki pridelavi pa posebno geografsko območje gojenja oljk omogoča pridelavo visoko kakovostnega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Od leta 2007 lahko oljkarji pod predpisanimi pogoji proizvajajo oljčno olje z zaščiteno označbo porekla za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (EDOOSI ZOP). To oljčno olje predstavlja približno 10 % celotne slovenske proizvodnje. Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Laboratorij Inštituta za oljkarstvo je imenovan za nacionalni referenčni laboratorij za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja za področje kemije in senzoričnega preskušanja oljčnega olja. Za izvajalca javne službe v oljkarstvu je bilo za obdobje od leta 2018 do 2024 imenovano Znanstveno raziskovalno središče Koper s podizvajalcema Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (Poskusni center za oljkarstvo) in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Strokovne naloge se izvajajo v skladu z večletnim programom javne službe v oljkarstvu.
Družina Lisjak je s pridelavo oljčnega olja povezana, odkar pomni. Sodobno oljarno v Šalari je leta 1992 zgradil oče Franko Lisjak, a so se s to dejavnostjo ukvarjali že njegovi predniki, ki izvirajo iz bližnjih vasic Krkavče in Puče. Sinova Gregor in Matej pa sta dejavnost oljarne razširila s turistično ponudbo, in ta postaja vse pomembnejši del njihove dejavnosti. Turistično zgodbo so začeli razvijati pred devetimi leti, ko sta oba doštudirala – eden ekonomijo, drugi psihologijo – in se dejavneje vključila v družinski posel. »Američane pritegne naša družinska zgodba, Ruse naši najprestižnejši izdelki, Avstrijce pristna kakovost ponudbe, večina gostov od Italije do Anglije pa je navdušena nad našimi starodobniki, s katerimi jih popeljemo na ogled oljčnikov in jim hkrati predstavimo Istro ter njene kulinarične dobrote«, pove Matej Lisjak, glavni kreator te prestižne in vzorne »primorske štorije«.
Danes se Lisjakovi, ki sprejmejo tudi po več kot sto obiskovalcev naenkrat, pohvalijo z največjo oljčno kletjo v tem delu Evrope, razstavnim in degustacijskim prostorom, ki je obdan z oljčnim lesom, 35 vrstami steklenic in 27 sortami oljčnega olja, kozmetično in celo lesno linijo pod lastno blagovno znamko. Na strehi oljarne, ki je oblečena v istrski peščenjak, načrtujejo še teraso z bazenom, v bližnji prihodnosti pa bi prav tako radi na posestvu uredili glamping.
Pri Lisjakovih proizvedejo kar 60.000 litrov oljčnega olja na leto in vsako leto ga več izvozijo. Tradicionalni domači in italijanski trg vse bolj izpodriva izvoz v severno Evropo, Rusijo, Združene države Amerike, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in na Daljni vzhod. Najdražje olje, ki so ga do zdaj izdelali, je bilo namenjeno za sejem v Dubaju, kjer so ekskluzivno serijo oljčnega olja v decilitrski embalaži iz muranskega stekla in zlata ovrednotili na 4000 evrov.
Slovenska turistična organizacija (STO) je njihovo ponudbo imenovano »vintage gourmet tour » uvrstila med prvo deveterico doživetij z znakom Slovenia Unique Experiences. Gre za izobraževalno popotovanje po sledeh starih avtohtonih sort oljk, ki stojijo na razglednih točkah slovenske obale in istrskega podeželja. Obiskovalec se seznani s tradicijo oljkarstva, s tem, kako prepoznati osnove dobrega oljčnega olja in z njegovo široko uporabnostjo. Petzvezdičnost doživetju dajejo družinski člani, ki so sami turistični vodniki, hkrati pa tudi eni največjih pridelovalcev oljčnega olja v Sloveniji. Dodana vrednost pa je izkušnja, ko si udeleženci sami zmešajo svojo najljubšo kombinacijo oljčnega olja.
Kot zanimivost, najpomembnejši globalni vodnik po svetovnih ekstra deviških oljih Flos Olei je tako Istro razglasil za najboljšo oljkarsko destinacijo na svetu, kar pomeni, da je potenciala za rast še veliko. Verjamemo, da bo vajeti v svoje roke poprijel še kakšen drugi istrski podjetnik in ustvaril še eno čudovito zgodbo o uspehu. Saj tam kjer je volja, tam je tudi pot.
VIRI:
https://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/izo/
https://www.dosi.si/o-drustvu-dosi/zgodovina-oljkarstva-v-istri
https://sl.wikipedia.org/wiki/Oljkarstvo
https://www.gov.si/teme/oljkarstvo/
https://www.delo.si/novice/slovenija/s-starodobniki-po-oljcnih-poteh-slovenske-istre/
Lisjakovi rastejo z novim oljkarskim centrom v Kopru (Finance, 16.10.2014)
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
