V zadnjem času je digitalizacija podjetja in poslovnih procesov postala pogosto uporabljena beseda. V preteklem letu se je namreč veliko podjetji srečalo s potrebo po digitalnem prostoru in tisti, ki so že svoje podjetje imeli digitalizirano, so zdaj v prednosti. Digitalizacija je torej proces prenosa nečesa, kar je fizično ali pa analogno v digitalno obliko. Le-ta vsekakor ni več izbira, temveč nujen del poslovanja.
Digitalizacija podjetja in poslovnih procesov je zagotovo proces, ki traja in ki ga na koncu kreira celo podjetje. Zato je pomembno redno usposabljanje zaposlenih, da se lahko prilagodijo novim delovnim procesom.
Med 5 ključnih razlogov zakaj je digitalizacija generalno zelo uporabna tudi za podjetja prištevamo:
- Potencial za zmanjšanje stroškov
- Povečanje učinkovitosti dela
- Več inovacijskih sposobnosti
- Višja angažiranost potrošnikov
- Hiter dostop do informacij kar pospešuje ritem sprememb
Pri tem prav napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov; razvoj novih izdelkov in storitev; povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Digitalno poslovanje pomeni tudi, da stranki ali uporabniku ponudimo storitev oziroma izdelek takoj, ne glede na uro ali kraj, na katerem se nahaja. Trg se namreč hitro spreminja in z njim tudi potrebe kupcev, tako, da nam optimizacija in hkrati digitalizacija poslovnih procesov v podjetju omogoča, da bomo z enakimi resursi naredili več, prihranili bomo čas in ga namenili razvoju novih produktov ter prihranili na stroških in posledično investirali v razvoj.
Navkljub vsem koristim in priložnostim, ki nam jih prinaša digitalizacija poslovanja, se tovrstnim spremembam pogosto še vedno izogibamo in jih celo ocenjujemo kot nepotrebne. V poročilu svetovalnega podjetja McKinsey “Vzpon digitalnih izzivalcev: Kako lahko digitalizacija postane prihodnji gonilnik rasti za centralno in vzhodno Evropo”, ki so ga predstavili na Gospodarski zbornici Slovenije, je namreč Slovenija v regiji uvrščena med izzivalce, ki še ne izkoriščajo potenciala digitalizacije v zadostni meri. Da bi lahko razumeli koristi, dodano vrednost in navsezadnje nujnost digitalizacije, je pomembna osveščenost in razumevanje digitalizacije v širšem kontekstu. Zato pozdravljamo pobude, kot je Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, ki podjetjem ponuja finančne spodbude, spodbuja rast digitalnih kompetenc ter izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Do leta 2025 lahko digitalizacija Sloveniji tako prinese do 2,1 milijarde evrov dodatnega BDP, predvsem z izvajanjem krovnega strateškega dokumenta Vlade RS na področju digitalne preobrazbe »Digitalna Slovenija 2030«.
Delo slovenskih strokovnjakov na tem področju je v zadnjih letih obrodilo sadove, je ob objavi poročila ocenila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. »Nad evropskim povprečjem ostajamo na področju povezljivosti, kjer smo k odličnim rezultatom pripomogli tudi z ukrepi gradnje širokopasovnih omrežij (GOŠO), in na področju integracije digitalnih tehnologij, predvsem storitev v oblaku in umetne inteligence. Razveseljiv je tudi delež uporabnikov storitev e-uprave, ki je lani dosegel 77 odstotkov vseh uporabnikov spleta, in nas uvršča več kot deset odstotkov nad povprečje EU. Prav tako smo že več let odlični na področju odprtih podatkov,« je še dejala ministrica.
Na tem področju nam je lahko vzor podjetje Robotina d.o.o., večkratni prejemnik priznanj za najboljše inovacije na regionalni in nacionalni ravni, ki prav z osredotočenostjo na inovativnost, kakovost in doseganje ciljev, zagotavlja optimalne rešitve, ki resnično delujejo. Uspešno omogočajo in podpirajo digitalno transformacijo ter projektirajo, razvijajo in izvajajo projekte avtomatizacije v industriji, infrastrukturi, stavbah, energetiki in še na mnogih drugih področjih.
Glede na hiter razvoj branže in specifične potrebe, ki jih izdelki svetovnih proizvajalcev niso mogli ustrezno zadovoljiti, so že v letu 2000 začeli z razvojem lastnih krmilnikov in začeli pisati Cybro zgodbo. Po 15 letih uspešne prisotnosti Cybra I in Cybra II na svetovnih tržiščih, je njihov koncept krmiljenja izjemno prilagojen novemu trendu, imenovanemu internet stvari (Internet of things). To je seveda še večja spodbuda za razvoj in uvedbo Cybra III, ki je skupaj s SMIP (platforma za storitve v oblaku) predstavljal prvo vertikalno integrirano IoT rešitev, ki bo zagotavljala krmiljenje, regulacijo in uporabniški vmesnik, pri tem pa polno uporabila najnovejše tehnologije, kot so strojno učenje in umetna inteligenca.
Robotina bo na ta način dosegla in utrdila položaj vodilnega ponudnika pametnih in povezanih rešitev, komponent in platform, ki bodo omogočile nove modele povezane družbe ter prispevale k digitalni transormaciji”. V ta namen razvijajo in implementirajo lastne rešitve, ki so sestavljene iz znanja, strojne in programske opreme ter organizacijske strukture in postopkov. Njihove rešitve so zlasti usmerjene v industrijo, stavbe, infrastrukturo, pametna mesta, pametne stavbe in pametne domove, s čimer prispevajo k boljšem življenju vsakega posameznika.
Digitalne storitve, ki jih ponujajo torej omogočajo povezljivost naprav in upravljanje na daljavo; zajem podatkov in izgradnjo novih poslovnih modelov skozi spletne tehnologije ter obogatitev obstoječih produktov in storitev njihovih partnerjev. Le-te slonijo na lastnih rešitvah strojne in programske opreme. Slednje omogočajo nadgradnjo trenutnih rešitev njihovih kupcev na način, da se nanje povežejo in jih nadgradijo s ciljem dviga učinkovitosti po smernicah digitalne transformacije. V primeru drugih industrij pa omogoča storitve zajema podatkov, povezljivosti v oblak in ali z drugimi sistemi.
V globalnem gospodarstvu je povsem jasno: kdor ni hiter, odziven in prilagodljiv, zaostane. Digitalizacija pomeni torej nov razvojni izziv za slovensko gospodarstvo, predvsem za mala in srednja podjetja in predstavlja ključ do povečanja produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Zato se je treba osredotočiti na digitalno odpornost podjetij in gospodarstev v celoti. Temelj digitalnega prehoda sta tudi digitalno izobraževanje in krepitev digitalnih spretnosti, zato njegov uspeh temelji na vključenosti ljudi. Digitalnih zmagovalcev ne ustvarja sama tehnologija, ampak okretnost in prilagodljivost načinov dela, zato je pomembno razvijati talente v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti.
VIRI:
https://pro-marketing.si/blog/marketinska-avtomatizacija-in-crm/digitalizacija
https://www.gov.si/teme/digitalizacija-druzbe/
http://www.inin.si/2021/kaj-je-digitalizacija-poslovanja-in-kako-se-je-lotiti/
https://www.mikrocop.si/blog/kako-dobro-nam-gre-na-podrocju-digitalizacije-poslovanja
https://www.delo.si/dpc-izvozniki/z-digitalizacijo-do-vecje-produktivnosti-podjetij/
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/Digitalna-Slovenija-2030.pdf
https://www.robotina.si/si/o-robotini/
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
